Na podlagi določil Zakona o društvih (ZDru-1, UL RS 61/2006, 58/2009) člani društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije na zboru članov dne 29.5.2014 ter sprejmejo naslednji

TEMELJNI AKT

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen
Ime društva je DRUŠTVO SODNIH IZVEDENCEV IN CENILCEV GEODETSKE STROKE SLOVENIJE (v nadaljevanju besedila: DSICGEOS). Sedež društva je v Ljubljani.

2. člen
DSICGEOS je prostovoljno, samostojno, nepridobitno združenje, ki je ustanovljeno zaradi skupnih interesov njegovih članov, opredeljenih v tem aktu in v skladu z zakonom. Deluje v skladu z ustavo in zakoni Republike Slovenije ter s tem temeljnim aktom.

3. člen
DSICGEOS je pravna oseba zasebnega prava.
DSICGEOS zastopa zastopnik društva, ki se imenuje predsednik DSICGEOS, v njegovi odsotnosti pa namestnik.

4. člen
DSICGEOS ima svoj znak in pečat, ki je okrogle oblike s premerom 3,5 cm z napisom »Društvo sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije« ob krožnem robu in z likom tehtnice v sredini.

5. člen
Delovanje DSICGEOS je javno. Podatki, vpisani v register društev so javni.

DSICGEOS se lahko vključuje v druge sorodne asociacije.
DSICGEOS se lahko včlani v sorodno tujo ali mednarodno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, določenimi v tem temeljnem aktu.

Javnost dela DSICGEOS zagotavlja z obveščanjem članov, objavljanjem vabil, zapisnikov, organiziranjem posvetovanj in tiskovnih konferenc, izdajanjem publikacij in drugimi oblikami javnega delovanja članov DSICGEOS.

Za zagotovitev javnosti delovanja DSICGEOS in informiranje so odgovorni predsednik DSICGEOS, predsednik nadzornega odbora, predsednik častnega razsodišča, predsednik komisije za sodne izvedence in tajnik DSICGEOS.

II. NAMEN, CILJI, NALOGE IN DEJAVNOST DRUŠTVA

6. člen
Osnovni namen DSICGEOS je prispevati k čim višji stopnji strokovne ravni sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke.

Osnovni namen DSICGEOS uresničuje z naslednjimi nalogami:
– povezati posamezne strokovnjake tehničnih strok, ki izvajajo izvedenska mnenja v stanovsko organizacijo,
– sodelovati z Ministrstvom za pravosodje pri pripravi izpitnih programov, nalog in postopkov pri podeljevanju nazivov sodnim izvedencev in cenilcev geodetske stroke;
– sodelovati z državnimi institucijami pri pripravi strokovnih stališč in kriterijev na področju sodnega izvedeništva;
– nuditi pomoč sodiščem ali upravnim organom pri izbiri strokovno primernih sodnih izvedencev na posameznem področju,
– nuditi strokovno pomoč sodišču pri presoji kakovosti opravljenih nalog sodnih izvedencev v konkretnih primerih,
– dvigniti strokovno raven z organiziranim stalnim izobraževanjem in preverjanjem znanja članov,
– sodelovati pri izdelavi in uveljavljanju standardov stroke in usklajevanju domačih standardov s tujimi in mednarodnimi,
– uveljavljati merila s predpisanimi standardi stroke,
– uveljavljati etična načela in etični kodeks, ki ga sprejmejo člani DSICGEOS,
– poenotiti metode, pristope, izvedbe in izdelave izvedeniških mnenj,
– sodelovati pri izdelavi in uveljavljanju tarife za storitve sodnih izvedencev,
– izdajati stalne in občasne strokovne publikacije, s področja izvedeništva in cenilstva geodetske stroke.

Dejavnosti, navedene zgoraj, opravlja DSICGEOS nepridobitno.

III. ČLANSTVO

7. člen
1. Članstvo v DSICGEOS-u je osebno in prostovoljno.
2. Člani DSICGEOS-a so lahko sodni izvedenci in cenilci geodetske stroke, imenovani z odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije ali tisti sodni izvedenci in cenilci geodetske stroke, ki so bili imenovani z odločbo pristojnega sodišča.

Član društva ob vstopu v društvo podpiše pisno izjavo in se zaveže, da bo deloval v skladu s temeljnim aktom društva in etičnim kodeksom ter plača članarino. Častni član DSICGEOS lahko postane tudi oseba, ki ni državljan Republike Slovenije.

Vsak član, ki izpolni pogoje po tem členu, se vpiše v evidenco članov DSICGEOS, ima glasovalno pravico na glasovanjih v dejavnostih DSICGEOS in pravico biti izvoljen v organe DSICGEOS.

8. člen
Članstvo v DSICGEOS-u se vodi po naslednjih vidikih:
– aktivni član
– neaktivni član
– častni član.

9. člen
Članstvo v DSICGEOS-u preneha:
– s pisno ali ustno izjavo člana o izstopu,
– z izključitvijo člana zaradi hujših kršitev temeljnega akta ali če o izključitvi odloči častno razsodišče,
– s črtanjem iz društva če je neaktiven več kot 2 (dve) leti. O črtanju iz seznama odloča zbor članov na predlog upravnega odbora.
– s smrtjo.

Članstvo v DSICGEOS preneha s črtanjem iz seznama članov pri neizpolnjevanju sprejetih dolžnosti ali obveznosti plačila članarine za tekoče leto in preteklo leto po preteku 30 dni od prejetega opomina.

10. člen
Pravice članov DSICGEOS so:
– da sodelujejo pri delu v društvu in njegovih organih,
– da volijo in so voljeni v organe društva,
– da dajejo pobude in predloge organom društva,
– da so deležni bonitet v skladu s pravili in sklepi organov društva,
– da prejemajo nagrade in priznanja za delo,
– da so seznanjeni z delom in finančno materialnim poslovanjem društva.

11. člen
-da opravljajo delo sodnega izvedenca in cenilca geodetske stroke z vso strokovno in moralno odgovornostjo, v skladu z etičnim kodeksom in predpisi, ki urejajo to področje dela,
– da prispevajo k uresničevanju ciljev in nalog društva,
– da upoštevajo pravila društva in sklepe organov društva,
– da priznavajo in izvajajo sklepe častnega razsodišča v primeru presoje njihovega dela,
– da obnavljajo, dopolnjujejo in preizkušajo svoje znanje na področju svoje strokovne usposobljenosti,
– da sprejemajo pravila, metode in načine, za katere skupno ugotovijo, da pomenijo napredek v izvajanju njihove dejavnosti,
– da skrbijo za svoj strokovni ugled in ugled Društva,
– da obračunavajo svoje storitve v skladu s tarifami na področju geodetske stroke,
– da redno plačujejo članarino DSICGEOS-u.

IV. ORGANIZACIJA DSICGEOS-a

12. člen

Organi DSICGEOS so:
– zbor članov,
– upravni odbor,
– nadzorni odbor,
– častno razsodišče,
– komisija sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke.

V. ZBOR ČLANOV
13. člen

Zbor članov je najvišji organ društva in ga predstavljajo vsi člani društva. Vsi organi društva so za svoje delo odgovorni zboru članov.

14. člen
Zbor članov voli člane organov društva. Zbor članov sprejema sklepe z večino glasov prisotnih oziroma navzočih članov. Za sprejem in spremembe temeljnega akta in drugih aktov društva ter za sprejem sklepa o ukinitvi društva je potrebna dvotretinska večina glasov navzočih članov.

15. člen
Volitve organov so praviloma javne, zbor članov pa lahko odloči, da so tajne.

16. člen
Zbor članov je lahko redni ali izredni. Redni ali izredni zbor članov sklicuje zastopnik društva, upravni odbor ali vsaj 1/5 vseh članov najmanj 15 dni pred dnevom sklica z objavo dnevnega reda.

Redni zbor članov mora biti sklican vsaj enkrat letno.

17. člen
Zbor članov je sklepčen, če je ob predvidenem začetku navzočih več kot polovica vseh članov društva. Če ob predvidenem začetku zbor članov ni sklepčen, se začetek odloži za 30 minut, nakar je zbor članov sklepčen, če je navzočih najmanj 10 članov. V nasprotnem primeru se zbor članov preloži na kasnejši termin, toda največ za mesec dni.

18. člen
Zbor članov odpre zastopnik društva in ga vodi, dokler zbor članov ne izvoli delovnega predsedstva, ki vodi sejo. Zbor članov izvoli tudi ostale potrebne delovne organe (verifikacijsko komisijo, volilno komisijo, overovatelje zapisnika…).

19. člen

Pristojnosti zbora članov so:

– sklepa o dnevnem redu zbora članov,
– sprejema, spreminja in dopolnjuje temeljni akt in druge akte društva,
– razpravlja o delu in poročilih organov društva,
– sprejema in potrjuje poročila o delu organov društva,
– sprejema dolgoročne in kratkoročne programe dela društva in odloča o vseh vprašanjih v skladu s tem temeljnim aktom,
– voli in razrešuje zastopnika društva, člane upravnega odbora, nadzornega odbora, častnega razsodišča, komisije za sodne izvedence, tajnika in blagajnika društva,
– podeljuje priznanja zaslužnim članom in imenuje častne člane,
– sklepa o finančnem načrtu in potrjuje zaključni račun,
– odloča o drugih vprašanjih, ki zadevajo organizacijo društva, npr. članstvo v mednarodnih, tujih in domačih društvih oziroma zvezah,
– odloča o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na organe društva,
– odloča o prenehanju delovanja društva

20. člen
O delu zbora članov se vodi zapisnik, ki ga podpiše zastopnik društva in dva overovatelja zapisnika.

V. UPRAVNI ODBOR

21. člen
Upravni odbor je izvršilni organ društva in opravlja organizacijske, strokovno tehnične, upravne in administrativne naloge v skladu s sklepi zbor članov. Upravni odbor ima tri člane. Predsednik upravnega odbora je hkrati zastopnik društva. Mandatna doba članov upravnega odbora in predsednika je dve leti, število mandatov ni omejeno.

22. člen
Naloge upravnega odbora društva so:
– pripravljanje predloga temeljnega akta in drugih aktov društva ter njihovih sprememb,
– izvajanje sprejetega letnega programa in ostalih sklepov, sprejetih na skupščini društva,
– zastopanje in predstavljanje društva,
– organiziranje poslovanja društva,
– gospodarjenje s premoženjem društva,
– organizacija finančno materialnega poslovanja društva,
– pripravljanje predloga finančnega načrta in zaključnega računa,
– določanje višine članarine,
– sklepanje pogodb,
– pripravljanje programa in izdelava poročil,
– sprejemanje novih članov in sprejemanje sklepov o prenehanju članstva,
– tekoča opravila za delovanje društva
– pripravlja predloge za priznanja in imenovanja častnih članov,
– odloča o strokovnem izobraževanju in izpopolnjevanju svojih članov,
– imenuje delegate v organe organizacij s katerimi je povezano društvo,
– predlaga zboru članov sprejem morebitnih sprememb in dopolnitev tega temeljnega akta.

Društvo zastopa zastopnik društva ali (od njega) pooblaščeni člani upravnega odbora neomejeno.

Upravni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov društva. Sklepi upravnega odbora so sprejeti, če jih sprejme večina navzočih članov.

23. člen

Naloge predsednika upravnega odbora društva so:

– zastopa in predstavlja društvo,
– sklicuje vodi seje in organizira delo upravnega odbora društva.

VI. NADZORNI ODBOR

24. člen
Nadzorni odbor sestavljajo trije člani, ki jih izvoli zbor članov društva za obdobje dveh let. Zbor članov lahko podaljša mandat nadzornemu odboru za nadaljnji dve leti.

Nadzorni odbor izvoli izmed članov nadzornega odbora predsednika nadzornega odbora.

Naloge nadzornega odbora so:
– spremljanje dela zastopnika društva in upravnega odbora med dvema zboroma članov,
– stalni nadzor na finančnim in materialnim poslovanjem društva.

Nadzorni odbor je za svoje delo odgovoren zboru članov. Sklepi nadzornega odbora so veljavni, če o njih odločajo vsi člani in če zanje glasujeta dva člana.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani drugih organov društva, imajo pa pravico biti prisotni na sejah vseh organov društva brez pravice odločanja. Na seji upravnega odbora mora biti vedno navzoč vsaj en član nadzornega odbora.

VII. ČASTNO RAZSODIŠČE

25. člen
Častno razsodišče sestavlja pet članov, ki jih izvoli zbor članov društva za obdobje dveh let. Zbor članov lahko podaljša mandat častnemu razsodišču za nadaljnji dve leti.

Častno razsodišče izvoli izmed članov častnega razsodišča predsednika častnega razsodišča.

Naloge častnega razsodišča so:
– strokovna presoja v primerih različnih izvedenskih mnenj in cenitev, če to zahteva sodišče ali naročnik,
– presoja o pravilni uporabi pooblastila in žiga članov sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke,
– ugotavljanje kršenja predpisanih standardov stroke pri izvajanju izvedeniških mnenj ali cenitev članov,
– ugotavljanje kršenja etičnih meril in kriterijev, določenih z etičnim kodeksom društva,
– ugotavljanje kršenja določb temeljnega akta in sklepov organov društva,
– reševanje pritožb članov, sodišč in strank,
– izdelava predloga z utemeljitvijo ministrstvu pristojnemu za imenik sodnih izvedencev in cenilcev za izbris iz imenika sodnih izvedencev in cenilcev za člana društva v primeru neetičnega opravljanja dela ali drugih hujših kršitev aktov društva,
– izrekanje opominov, javnih opominov in sklepov o izključitvi članov iz društva,
– reševanje sporov med člani društva in strankami ali med člani medsebojno.

Častno razsodišče je odgovorno zboru članov društva. Sklepi častnega razsodišča so veljavni, če o njih odločajo vsi člani in če zanje glasujejo vsaj trije. V primeru obravnave hujše kršitve člana, ki ima za posledico predlog prepovedi opravljanja dela sodnega izvedenca ali sklep o izključitvi člana iz društva, morajo vsi člani častnega razsodišča podati pisno obrazložitev svojega glasovanja.
Na sklep častnega razsodišča se prizadeti lahko pritoži na upravni odbor društva.

VIII. KOMISIJA SODNIH IZVEDENCEV IN CENILCEV GEODETSKE STROKE

26. člen
Društvo ima strokovno komisijo:

– komisijo sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke.

Komisijo sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke sestavlja pet članov, ki jih izvoli zbor članov društva za obdobje dveh let. Zbor članov lahko podaljša mandat Komisiji sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke za nadaljnji dve leti.

Komisija sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke izvoli izmed članov komisije predsednika komisije sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke.

27. člen
Naloge komisije sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke so da:

– deluje na področju uveljavljanja stroke,
– organizira strokovni svet za obravnavo in presojo strokovnih vprašanj,
– pripravlja strokovne podlage, pomembne za razvoj stroke, pravila delovanja, navodila in strokovna mnenja, sodeluje pri pripravi ali spreminjanju zakonodaje na tem področju,
– pripravlja strokovna gradiva in izpitne naloge,
– organizira izobraževalne seminarje in predavanja,
– opravlja druge naloge, pomembne za delovanje društva,
– sodeluje pri strokovnih presojah s častnim razsodiščem.

Število članov komisije se lahko poveča na osnovi sprejetih programov dela in ostalih aktov, ki jih sprejme zbor članov.

Komisija pri svojem delu lahko med člani organizirajo delovne skupine za pripravo posameznih projektov.

IX. ZASTOPNIK DRUŠTVA

28. člen

Društvo zastopa zastopnik društva, ki ga voli zbor članov. Zastopnik društva ima še svojega namestnika, katerega imenuje na to funkcijo in ga lahko z nje razreši.

29. člen

Zastopnik društva odloča o vseh vprašanjih življenja in dela v društvu na osnovi sklepov zbora članov in upravnega odbora, o katerih ne odloča zbor članov.

30. člen

Zastopnik društva je odgovoren za zagotovitev javnosti dela in zakonito delovanje društva. Za svoje delo je odgovoren zboru članov.

31. člen

Zastopnik društva zastopa društvo v mandatu, ki traja 2 leti po smernicah, sprejetih na zboru članov.

Število mandatov zastopnika društva in namestnika ni omejeno.

X. TAJNIK IN BLAGAJNIK DRUŠTVA

31. člen
Društvo ima tajnika in blagajnika, ki ju izvoli zbor članov za mandat dveh let z možnostjo podaljšanja mandata za nadaljnji dve leti. Tajnik opravlja evidenčna, korespondenčna in druga organizacijska dela pri poslovanju društva, blagajnik pa vodi evidenco finančno materialnega poslovanja v skladu s pravili o finančno materialnem poslovanju. Blagajnik je lahko tudi zunanja oseba po pogodbi.

XI. MATERIALNO IN FINANČNO POSLOVANJE DRUŠTVA

32. člen
Za opravljanje svoje dejavnosti pridobiva društvo:
– s članarino,
– iz naslova materialnih pravic in dejavnosti društva,
– daril, volil in donacij,
– javnih sredstev,
– drugih sredstev.

DSICGEOS razpolaga s sredstvi v mejah sprejetega finančnega načrta. Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je ustanovljeno. Vsaka delitev premoženja med njegove člane je nična.

33. člen
Materialno in finančno poslovanje mora biti v skladu z načeli, ki veljajo za društva in v skladu z veljavnimi predpisi. Materialna in finančna evidenca se opravlja po načelih blagajniškega poslovanja.

34. člen
Finančno poslovanje DSICGEOS-a se odvija preko transakcijskega računa, ki ga ima društvo odprtega pri komercialni banki.

Finančno poslovanje DSICGEOS-a vodi blagajnik, ki opravlja finančni servis, po pravilniku o materialno-finančnem poslovanju.
Denarna sredstva se vodijo v blagajniški knjigi. Blagajnik poroča o finančnem poslovanju zastopniku društva in upravnemu odboru.

35. člen
Finančne in materialne listine podpisujejo in so odredbodajalci: zastopnik društva in pooblaščeni namestnik ter tajnik društva.

36. člen
Delo blagajnika je javno. Vsak član DSICGEOS-a lahko zahteva vpogled v finančno in materialno poslovanje društva.

Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev društvo lahko najame finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

XII. DISCIPLINSKA ODGOVORNOST

37. člen
Za disciplinski prekršek članov DSICGEOS-a se šteje hujše nespoštovanje pravil in sklepov organov DSICGEOS-a ter tako ravnanje, ki utegne huje prizadeti interese in ugled DSICGEOS-a.

38. člen
O prekrških odloča na prvi stopnji častno razsodišče, ki lahko izreče članom društva naslednje ukrepe:
-opomin
-opomin pred izključitvijo
-izključitev

O pritožbah zoper ukrepe častnega razsodišča odloča zbor članov.

XIII. ZAGOTAVLJANJE JAVNOSTI DELA

38. člen
Delo društva in njegovih članov je javno. Člane in javnost se o dejavnostih društva obvešča na rednih srečanjih, s pravico članov vpogledati v zapisnike organov društva, preko spletne strani in preko sredstev javnega obveščanja.

XIV. KONČNE DOLOČBE

39. člen

Društvo lahko preneha po sklepu zbora članov z večino prisotnih članov ali preneha po samem zakonu, če dejansko preneha delovati ali če deluje v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije.

V primeru prenehanja društva preide premoženje društva na Zvezo geodetov Slovenije, Zemljemerska 12, 1000 Ljubljana.

Proračunska sredstva se vrnejo proračunu.

40. člen

Akti DSICGEOS-a se s tem temeljnim aktom uskladijo v roku 12. mesecev od sprejetja tega temeljnega akta.

50. člen

Ta temeljni akt je bil sprejet na zboru članov DRUŠTVA SODNIH IZVEDENCEV IN CENILCEV SLOVENIJE dne, __.__.2013 in usklajen dne __.__.2013 in se začne uporabljati, ko ga potrdi pristojni organ upravne enote, ki je pristojen za registracijo društev.

S tem dnem preneha veljati statut Društva sodnih izvedencev in cenilcev geodetske stroke Slovenije, ki je bil sprejet dne 18.01.2003.

V Ljubljani _____________________

Zastopnik Društva sodnih izvedencev
in cenilcev geodetske stroke Slovenije:

mag. Brane Kovač

 

Poglej naš etični kodeks:

Preglej pravilnik:

Sprejet na skupščini IZS (14. 12. 2006)
Usklajen na upravnem odboru IZS na 144. redni seji (16. 4. 2009)
Usklajen na upravnem odboru IZS na 279. redni seji (8. 4. 2021)
Na podlagi 161. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin ZEN (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, 79/12
– odl. US, 61/17 – ZAID, 7/18 in 33/19) ) na osnovi standardov, normativov in vrednosti posameznih nalog
geodetske stroke je Inženirska zbornica Slovenije na redni seji skupščine IZS dne 14.12.2006 sprejela, upravni
odbor IZS pa je na svoji 144. in 279. redni seji dopolnil in uskladil
CENIK GEODETSKIH STORITEV
I. SPLOŠNI DEL
1. člen
(vsebina)
(1) Ta akt določa priporočen Cenik geodetskih storitev.
(2) Cenik geodetskih storitev (v nadaljnjem besedilu: Cenik) so pogoji, ki določajo minimalno vrednost geodetske
storitve, in stroške, ki nastanejo v zvezi z izvajanjem geodetskih storitev.
2. člen
(vrednost geodetskih storitev)
Vrednost geodetskih storitev je določena v tarifnem delu s številom točk za posamezna opravila, njej se prištejejo
še drugi stroški in davek.
3. člen
(drugi stroški in davek)
Poleg vrednosti geodetskih storitev se za izvedbo storitve obračunajo še:
• stroški, nastali v zvezi z delom,
• izdatki, ki jih je geodetsko podjetje založilo za izvedbo storitve,
• davek na dodano vrednost v skladu s predpisom, ki ureja davke.
4. člen
(cena geodetske storitve)
Cena geodetske storitve se določi tako, da se vsota točk, določenih za opravila geodetske storitve, pomnoži z
vrednostjo točke. Tej ceni se prištejejo drugi stroški ter obračuna davek na dodano vrednost (DDV).
Geodetsko storitev je dolžan plačati naročnik geodetske storitve. Naročilo geodetske storitve je lahko sprejeto
ustno ali pisno. Šteje se, da je geodetska storitev opravljena, ko jo z žigom in lastnoročnim podpisom potrdi
pooblaščeni inženir ali ko so opravljena vsa dela, ki izhajajo iz naročniškega razmerja. Priporoča se, da se račun
izda v roku 15‐tih dni po opravljeni storitvi z valuto plačila 8 dni.
5. člen
(vrednost točke)
(1) Vrednost točke znaša od 08.04.2021 0,80 eur.
(2) Vrednost točke se spremeni, ko se cene življenjskih potrebščin v Republiki Sloveniji spremenijo za več kot 5 %
od datuma zadnje določitve vrednosti točke.
(3) Novo vrednost točke določi Upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije.
(4) Za izračun cene geodetske storitve se uporabita tarifa in vrednost točke, ki sta bili veljavni v času, ko je geodet
delo opravil.
6. člen
(poviški)
(1) Vsaj s 30 % poviškom se obračunajo:
• geodetske storitve, ki jih je geodet na zahtevo naročnika opravil ob dela prostih dnevih (prazniki, sobote
in nedelje),
• geodetske storitve, ki jih je geodet na zahtevo naročnika opravil v nočnem času, skladno z Zakonom o
delovnih razmerjih (med 23. in 6. uro naslednjega dne),
• meritve, opazovanja in postopki, ki jih je geodet v okviru geodetske storitve izvedel na terenu na zahtevo
naročnika v zimskih pogojih. Za zimske pogoje se štejejo dnevi, ko je temperatura v času izvedbe opravil
na terenu nižja od 0°C, oziroma je na območju meritve več kot pet centimetrov snega.
(2) Podobno se obračunajo tudi geodetske storitve, ki jih hoče imeti naročnik opravljene v absolutno najkrajšem
možnem času z uporabo vseh možnih dodatnih ukrepov za čim hitrejšo izvedbo geodetskih storitev (ustno
dogovorjena mejna obravnava, osebno iskanje mejašev obravnavanih parcel, pospešena pridobitev podatkov,
delo v popoldanskem času in dela prostih dnevih …)
(3) O povišku je potrebno naročnika posebej opozoriti.
(4) Povišek se ne obračuna pri povračilih stroškov, nastalih v zvezi z delom in ostalih izdatkov.
7. člen
(povračila stroškov, nastalih v zvezi z delom)
(1) Stroški, nastali v zvezi z delom, so prehrana med delom, dnevnice, stroški za prevoz, stroški prenočevanja,
terenski dodatek in nadomestilo za ločeno življenje.
(2) Stroški nastali v zvezi z delom, se obračunajo v višini in v skladu s pogoji, ki so določeni z veljavno Uredbo o
višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo.
8. člen
(ostali izdatki, ki jih je geodetsko podjetje založilo za izvedbo storitve)
(1) Ostali izdatki, ki jih je geodetsko podjetje založilo za izvedbo storitve, so; stroški poštnih in telefonskih
storitev, upravnih taks, hišnih tablic, kopiranja, obrazcev, bančnih storitev, storitev drugih izvedencev,
porabljenega materiala pri izvedbi geodetske storitve (npr. mejna znamenja, poligonske točke, reperji, tarče,
količki, signalizacija …) ter stroški za geodetske podatke, potrebne za izvedbo geodetske storitve.
(2) Ostale izdatke se obračuna po dejanskih stroških ali v pavšalnem znesku do 10 odstotkov vrednosti geodetske
storitve.
9. člen
(vrednotenje posameznih opravil geodetskih storitev)
Posamezna opravila geodetskih storitev se obračunajo na osnovi točk, določene v prilogi 1, ki je sestavni del tega
Cenika.
10. člen
(pravila za obračunavanje zemljiškokatastrskih točk)
(1) Pri tarifnih številkah 1., 2., 3., 4., 5., 7., 11., 12. iz priloge 1 se obračunajo samo na novo urejene ali
spremenjene zemljiškokatastrske točke.
(2) Zaradi tehnične zahtevnosti terena (zaraščenost in razgibanost) se lahko cene povečajo za naslednje faktorje
Zahtevnost
terena opis faktor
1 raven čist teren,
zaraščenost manjša od 25 % 1,00
2 razgiban teren,
nagibi do 15 %, zaraščenost več kot 30 % 1,15
3 zelo razgiban teren,
večji nagibi, zaraščenost več kot 30% 1,25
(3) Zaradi tehnične zahtevnosti terena (zazidanost) se lahko cene povečajo za naslednje faktorje
Faktor
zazidanosti opis faktor
1 do 30 % 1,00
2 31‐50 % 1,15
3 51‐70 % 1,25
4 več kot 70 % 1,50
Zazidanost je razmerje med tlorisno površino stavb in površino območja izmere.
(4) Zaradi različne stopnje natančnosti ZK točk1 se lahko cene povečajo/zmanjšajo za naslednje faktorje
Natančnost
ZK točk opis faktor
1 4 cm 1,00
2 50 cm 0.75
3 100 cm 0,50
11. člen
(pravila za obračunavanje po parcelah)
(1) Pri postopku spreminjanja mej se obračunajo samo vse novo nastale parcele.
(2) Pri ureditvi meje, izravnavi meje in označitvi meje v naravi se obračunajo le parcele, ki se dotikajo oziroma
imajo s parcelo v postopku iz prejšnjega odstavka določeno, izravnano ali označeno mejo.
(3) Če se meje, ki se urejajo, izravnavajo ali označujejo, dotikajo več parcel, se ista parcela obračuna le enkrat.
12. člen
(pravila za obračunavanje po strankah)
(1) Če je nepremičnina v solastnini, se vsak solastnik, ki je bil obveščen ali vabljen na geodetsko storitev, obračuna
kot ena stranka.
(2) Če se več geodetskih storitev iz prvega odstavka tega člena izvaja na zaokroženem območju istočasno, se
stroški oziroma izdatki stranki obračunajo le enkrat in ne za vsako geodetsko storitev posebej.
(3) Če solastniki določijo skupnega predstavnika, se obračuna kot ena stranka.
13. člen
(pravilo za obračunavanje po elaboratu geodetske storitve)
(1) Pri tarifnih številkah 1., 2., 3., 4.,7., 8., 9., 11., 12.,13., 14., 15. iz priloge 1 se obračuna en elaborat.
(2) Zaradi tehnične zahtevnosti terena (zazidanost) se lahko cene povečajo za naslednje faktorje
Faktor
zazidanosti opis faktor
1 do 30% 1,00
2 31‐50% 1,15
3 51‐70% 1,25
4 več kot 70% 1,50
Zazidanost je razmerje med površino zemljišča pod stavbo in celotno površino izmere.
(3) Zaradi tehnične zahtevnosti območja (gostota parcel) se lahko cene povečajo za naslednje faktorje
Gostota
parcel opis faktor
1 1‐5parcel/ha 1,00
2 5‐20 parcel/ha 1,15
1 natančnost določitve ZK točk je določena kot daljša polos standardne elipse zaupanja v koordinati točke
3 20‐50 parcel/ha 1,35
4 več kot 50 parcel/ha 1,50
Če je več postopkov izvedenih skupaj in se izdela enoten elaborat geodetske storitve v skladu s predpisi, ki urejajo
izvajanje geodetskih storitev, se enoten elaborat obračuna kot seštevek točk, določenih za izdelavo posameznih
elaboratov in obračuna 70 % skupne cene.
14. člen
(vrednotenje geodetskih storitev po površini opravljene izmere)
Konkretna dela geodetskih storitev, ki so opredeljena z enoto po površini opravljene izmere, se izračuna za vsako
posamezno enoto kot zmnožke. Zmnožki posameznih enot po opravljeni izmeri pa se medsebojno seštejejo.
15. člen
(vrednotenje geodetskih storitev po urnih postavkah)
Geodetske storitve, ki niso predmet tarifnega dela iz priloge 1, se obračunajo po urnih postavkah iz priloge 2, ki
je sestavni del tega Cenika.
Obračun po urnih postavkah se lahko uporabi npr. pri dodatnih, nadstandardnih ali drugih storitvah (npr. pri
uporabi novih tehnologij zajema, obdelave prostorskih podatkov in izdelave različnih digitalnih modelov
prostora).
16. člen
(plačilo po dogovoru)
Geodetsko podjetje lahko z naročnikom dogovori plačilo geodetskih storitev v pavšalnem znesku, ki naj ne bo
nižji kot ga priporoča Cenik geodetskih storitev.
III. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(postopki po določbah zakona o zemljiškem katastru)
Postopki ureditve mej, mejno ugotovitveni postopki in postopki prenosa mej v naravo po podatkih zemljiškega
katastra, postopki izdelave zemljiškega katastra in postopki parcelacije, ki se izvajajo po določbah Zakona o
zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 16/74 in 42/86 in Uradni list RS, št. 52/00‐ZENDMPE) in še niso končani,
se obračunajo tako, kot so se obračunali do sprejetja tega Cenika.
18. člen
(Cenik geodetskih podjetij)
Inženirska zbornica Slovenije priporoča geodetskim podjetjem, da po uveljavitvi tega Cenika sprejmejo cenik
geodetskih storitev in ga dajo na vidno mesto, kjer poslujejo s strankami (poslovni prostori, spletne strani …) ter
obračunavajo izvedene storitve skladno s sprejetim cenikom.
19. člen
(uskladitve in spremembe Cenika)
Uskladitve in spremembe Cenika zaradi novih dejstev (sprejetje ali sprememba posameznih pravilnikov, ki
vplivajo na cenik geodetskih storitev …) določi Upravni odbor Inženirske zbornice Slovenije in nov Cenik objavi
na spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije.
20. člen
(veljavnost)
Ta Cenik začne veljati petnajsti dan po sprejetju s strani skupščine Inženirske zbornice Slovenije. Objavi se v
uradnem glasilu Inženirske zbornice Slovenije in na spletnih straneh Inženirske zbornice Slovenije.
Številka: 01411‐0012/2021‐1
Datum: 8.4.2021
Za upravni odbor IZS
Predsednik Inženirske zbornice Slovenije
mag. Črtomir Remec, univ.dipl.inž.grad., l.r.
Priloga 1.
TARIFNI DEL CENIKA GEODETSKIH STORITEV
tarifna
številka geodetska storitev število točk
1. UREDITEV MEJE
Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov, pregled zemljiške knjige in
drugih baz podatkov. Vabljenje strank na mejno obravnavo.
1.1 Za vsakih začetnih do 5 IDPOS-ov ali začetnih do 50 strani ali do
ene ure priprave podatkov 30
Predizmera in vzpostavitev koordinatnega sistema. Prihod na teren v primeru
odpovedi mejne obravnave.
1.2 Za vsako začeto uro terenskega dela 80
1.3 Za vsako zemljiškokatastrsko točko, predlagano v postopku ureditve
meje 45
1.4 Za vsako dodatno točko (linijska točka, posredna označitev) 15
1.5 Za vsako označeno zemljiškokatastrsko točko z mejnikom v naravi 15
1.6 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra 10
1.7 Za vsako parcelo, ki jo določa ali se je dotika meja, ki se je uredila 10
1.8 Za vsakega lastnika za katerega se predlaga postavitev začasnega
zastopnika za geodetsko storitev ali objava v uradnem listu 25
1.9 Za vsako stranko, ki se je udeležila mejne obravnave 10
1.10
Priprava Predloga za GURS – ponovna lokacijska izboljšava širšega
območja zaradi zagotovitve koordinatnega vklopa v ZKN
(TS – poglavje 7.3.) 150
1.11 Za izdelavo elaborata ureditve meje 250
1.12 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
2. LOKACIJSKA IZBOLJŠAVA
2.1 Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov, pregled zemljiške knjige in
drugih baz podatkov.
2.2 Za vsakih začetnih do 5 IDPOS-ov ali začetnih do 50 strani ali do
ene ure priprave podatkov. 30
2.3 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko v postopku 15
2.4 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra 10
2.5 Za vsako parcelo 10
2.6 Za izdelavo 1 ha elaborata lokacijske izboljšave 150
2.7 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
3. PARCELACIJA (delitev ali združitev parcel)
Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov, pregled zemljiške knjige in
drugih baz podatkov. Vabljenje strank na mejno obravnavo.
3.1 Za vsakih začetnih do 5 IDPOS-ov ali začetnih do 50 strani ali do
ene ure priprave podatkov. 30
Predizmera in vzpostavitev koordinatnega sistema. Prihod na teren v primeru
odpovedi mejne obravnave.
3.2 Za vsako začeto uro terenskega dela. 80
3.3 Priprava podatkov za vložitev zahteve za pridobitev soglasja za
spremembo meje parcele 180
3.4 Pridobitev potrdila ali akta na podlagi katerega je izvedena
parcelacija 35
3.5 Za vsako zemljiškokatastrsko točko, določeno v postopku parcelacije 40
3.6 Za vsak dodatno točko (linijska točka, posredna označitev) 15
3.7 Za vsako označeno zemljiškokatastrsko točko z mejnikom v naravi 15
3.8 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra 10
3.9 Za vsako parcelo, ki je nastala ali se ukinila s parcelacijo 10
3.10 Za vsako stranko, ki se je udeležila mejne obravnave 10
3.11 Za izdelavo elaborata delitve parcel 200
3.12 za izdelavo elaborata pogojne delitve parcel 400
3.13 Za izdelavo elaborata združitve parcel 120
3.14 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
4. IZRAVNAVA MEJE
Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov, pregled zemljiške knjige in
drugih baz podatkov. Vabljenje strank na mejno obravnavo.
4.1 Za vsakih od 0 do 5 IDPOS-ov ali od 0 do 50 strani ali do ene ure
priprave podatkov. 30
Predizmera in vzpostavitev koordinatnega sistema. Prihod na teren v primeru
odpovedi mejne obravnave.
4.1 Do ene ure terenskega dela. 80
4.2 Za vsako zemljiškokatastrsko točko, določeno v postopku izravnave
meje 40
4.3 Za vsako označeno zemljiškokatastrsko točko z mejnikom v naravi 15
4.4 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra 10
4.5 Za vsako parcelo, ki se ji je spremenila meja 10
4.6 Za vsako stranko, ki se je udeležila mejne obravnave 10
4.7
Priprava Predloga za GURS – ponovna lokacijska izboljšava širšega
območja zaradi zagotovitve koordinatnega vklopa v ZKN
(TS – poglavje 7.3.) 150
4.8 Za izdelavo elaborata izravnave meje 200
4.9 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
5. OZNAČITEV MEJE V NARAVI
Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov, pregled zemljiške knjige in
drugih baz podatkov. Vabljenje strank na označitev meje v naravi.
5.1 Za vsakih od 0 do 5 IDPOS-ov ali od 0 do 50 strani ali do ene ure
priprave podatkov. 30
Predizmera in vzpostavitev koordinatnega sistema. Prihod na teren v primeru
odpovedi mejne obravnave.
5.2 Do ene ure terenskega dela. 80
5.3 Za vsako označeno zemljiškokatastrsko točko z mejnikom v naravi 40
5.4 Za vsako stranko, ki se je udeležila označitve meje 10
5.5 Elaborat geodetske storitve 150
5.6 Skeniranje in predaja elaborata (poročila) za vsako stranko v
postopku 20
6. SPREMEMBA BONITETE ZEMLJIŠČ
6.1 Delo agronoma – izdelava tehničnega poročila
račun
agronnoma
6.2 Obdelava poligona enakih bonitet 40
6.3 Za izdelavo elaborate spremembe bonitete zemljišč 200
6.4 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
7. DOLOČITEV ZEMLJIŠČA POD STAVBO
7.1 Za vsako zemljiškokatastrsko točko nad osnovnimi 4-imi, določeno v
postopku določitve zemljišča pod stavbo 10
7.2 Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra 15
7.3 Za vsako parcelo, ki jo seka zemljišče pod stavbo 40
7.4 Za vsako stranko, ki je bila vabljena na obravnavo 20
7.5 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
7.6
Priprava Predloga za GURS – ponovna lokacijska izboljšava širšega
območja zaradi zagotovitve koordinatnega vklopa v ZKN
(TS – poglavje 7.3.) 150
7.7 Za izdelavo elaborata določitve zemljišča pod stavbo 200
7.8 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
8. VPIS STAVBE Z ENIM DELOM STAVBE V KATASTER STAVB
8.1 Za izmero vsake stavbe 50
8.2 Za izmero vsakih začetih 50 m2 stavbe 15
8.3 Za vsakih začetih izmerjenih 5 prostorov v stavbi 30
8.4 Za izmero vsake etaže 20
8.5 Za vsako stranko, ki je bila vabljena na obravnavo. 20
8.6
Za vsakega lastnika za katerega se predlaga postavitev začasnega
zastopnika za geodetsko storitev ali objava v uradnem listu glede
pravnih naslednikov 25
8.7 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
8.8 Za izdelavo elaborata 250
8.9 Za izdelavo podrobnejšega načrta dela stavbe za vsak prostor
posebej 20
8.10 Vložitev zahteve za določitev hišne številke in naročilo hišne tablice 25
8.11 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
9. VPIS STAVBE IN DELOV STAVB V KATASTER STAVB
9.1 Za izmero vsake stavbe 50
9.2 Za izmero vsakih začetih 50 m2 stavbe 15
9.3 Za vsakih začetih izmerjenih 5 prostorov v stavbi 30
9.4 Za izmero vsake etaže 20
9.5 Za vsak del stavbe nad enim delom 50
9.6 Za vsako stranko, ki je bila vabljena na obravnavo. 20
9.7
Za vsakega lastnika za katerega se predlaga postavitev začasnega
zastopnika za geodetsko storitev ali objava v uradnem listu glede
pravnih naslednikov 25
9.8 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
9.9 Za izdelavo elaborata 250
9.10 Za izdelavo podrobnejšega načrta dela stavbe za vsak prostor
posebej 20
9.11 Vložitev zahteve za določitev hišne številke in naročilo hišne tablice 25
9.12 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
10. SPREMEMBA PODATKOV KATASTRA STAVB
10.1 Za izmero vsakega dela stavbe 50
10.2 Za izmero vsakih začetih 50 m2 stavbe 15
10.3 Za vsakih začetih izmerjenih 5 prostorov v stavbi 30
10.4 Za vsak del stavbe nad enim delom 50
10.5 Za izmero vsake etaže 20
10.6 Izris obstoječega stanja ali digitalizacija starih etažnih načrtov (urna
postavka – manj zahtevna dela) 45
10.7 Za vsako stranko, ki je bila vabljena na obravnavo 20
10.8 Za vsakega lastnika za katerega se predlaga postavitev začasnega
zastopnika za geodetsko storitev 25
10.9 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
10.10 Za izdelavo elaborata 250
10.11 Za izpolnitev obrazcev pri spremembi dejanske rabe, površine, ko
izdelava elaborata ni potrebna 100
10.12 Za izdelavo podrobnejšega načrta dela stavbe za vsak prostor
posebej 20
10.13 Vložitev zahteve za določitev hišne številke 25
10.14 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata 35
11. POGODBENA KOMASACIJA geodetska dela
11.1 Za ureditev oboda komasacije se smiselno uporabijo postavke iz
ureditve meje
11.2 Poenostavljen geodetski načrt s prikazom stvarnih in drugih pravic. 300
11.3 Priprava in uskladitev predloga nove razdelitve zemljišč za vsako
novo nastalo parcelo 200
11.4 Priprava in uskladitev predloga nove razdelitve zemljišč za vsako
novo nastalo parcelo v območju OPPN 50
11.5 Za vsako zemljiškokatastrsko točko, določeno v postopku
komasacije (faktorji povečave vrednosti točke od 15 % do 50 %) 40
11.6 Za vsako parcelo, ki je nastala ali se ukinila s komasacijo 10
11.7 Za vsakega lastnika v komasacijski pogodbi 20
11.8 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
11.9 Za izdelavo elaborata pogodbene komasacije za vsak začet 1 ha
zemljišča (faktorji povečave vrednosti točke od 15 % do 50 %) 500
11.10 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata za vsak 1 ha
pogodbene komasacije 50
12. NOVA IZMERA
12.1 Priprava – določitev območja, uvodni sestanki z lastniki
12.2 Priprava, pregled in analiza arhivskih podatkov z opravljeno
predizmero za 1ha območja 250
12.3 Za vsako zemljiškokatastrsko točko, določeno v postopku nove
izmere (faktorji povečave vrednosti točke od 15 % do 50 %) 40
12.4 Za vsak dodatno točko (linijska točka) 15
12.5
Za vsako spremenjeno zemljiškokatastrsko točko pri obdelavi
topološke usklajenosti grafičnih slojev zemljiškega katastra (faktorji
povečave vrednosti točke od 15 % do 50 %) 15
12.6 Za vsako stranko, ki je bila vabljena na mejno obravnavo 20
12.7 Za vsakega lastnika za katerega se predlaga postavitev začasnega
zastopnika za geodetsko storitev ali objava v uradnem listu 35
12.8 Za vsako stranko, ki se je udeležila obravnave 10
12.9 Za izdelavo 1 ha elaborata nove izmere 500
12.10 Priprava zahtevka, skeniranje in oddaja elaborata za vsak 1 ha nove
izmere 100
13. EVIDENTIRANJE OBJEKTOV GOSPODARSKE JAVNE
INFRASTRUKTURE
13.1 Terenska izmera
13.1.2 Za izmero vsakih 10m linijskega voda 5
13.1.3 Za izmero vsakih 5 lomov pri ploskovnih objektih 50
13.2 Evidentiranje vsake posamezne GJI
13.2.1 Za evidentiranje vsake točke GJI 3
13.2.2 Za evidentiranje vsake linije GJI 3
13.2.3 Za evidentiranje vsakih 10 m2 poligona GJI 50
13.2.4 Za evidentiranje vsakega dodatnega atributa za vsako posamezno
točko ali linijo za katastra upravljalca 1
13.2.5 Za izdelavo elaborata GJI 450
13.3 Zakoličenje
13.3.1 Za vsako zakoličeno točko GJI 10
13.3.2 Za pridobitev in pripravo podatkov 250
14. ZAKOLIČENJE STAVB IN OBJEKTOV
14.1 Pridobitev, analiza in priprava podatkov za zakoličenje 60
14.2 Vzpostavitev geodetske mreže (izmeritvena točka) 45
14.3 Osnovna zakoličba (vsaka zakoličena Hz in V točka) 45
14.4 Detajlna zakoličba (točka) 60
14.5 Detajlna zakoličba (os) 40
14.6 Zapisnik o zakoličenju (60.člen GZ) 150
14.7 Izdelava poročilo in grafične priloge o izvedenem zakoličenju 50
14.8
Za zakoličenje večstanovanjski stavb, industrijskih hal, objektov
javne gospodarske infrastrukture (kanalizacijskih vodov, vodovodov,
cest…), inženirskih objektov (mostovi, predori), nadzorov gradnje se
priporoča vrednotenje po urnih postavkah za pooblaščenega
inženirja (zaradi povečanja zahtevnosti izvedbe dela, zahtevnosti
terena ali objekta, nočnega dela ali izrednih vremenskih razmere se
lahko upošteva faktorje povečave vrednosti točke od 15 % do 50 %) 75
14.9
Figurantska dela pri zakoličbi (zaradi povečanja zahtevnosti izvedbe
dela, zahtevnosti terena ali objekta, nočnega dela ali izrednih
vremenskih razmere se lahko upošteva faktorje povečave vrednosti
točke od 15 % do 50 %) 30
15. GEODETSKI NAČRT
15.1 Vzpostavitev geodetske mreže (geodetska točka) 45
15.2 Za izmero do 3.500 m2 zemljišča (običajno za enostanovanjski
objekt) 400
15.3 Za vsakih nadaljnjih 1000 m2 od osnovnih 3500 m2 do začetnega
1ha. 80
15.4 Za izmero vsakega 1 ha ali več zemljišča v urbanem naselju 800
15.5 Za izmero vsakega začetnega 1ha ali več zemljišča 600
15.6 Grafični prikaz proizvodne sposobnosti zemljišča z bonitetnimi
točkami nad 50. 30
15.7 Pridobivanje podatkov o poteku komunalnih vodov iz katastra GJI
(en vod) 5
15.8 Pridobivanje podatkov o poteku komunalnega voda pri posameznem
upravljavcu (en vod) ali upravitelju zbirk podatkov 10
15.9 Prikaz dejanske ali namenske rabe zemljišča 30
15.10
Prikaz regulacijskih črt prostorskega akta; regulacijske linije,
gradbene meje ali gradbene linije, enote urejanja prostora in
namensko rabo prostora 75
15.11 Prikaz varstvenega območja, vodnih ter priobalnih zemljišč in
varovalnih pasov infrastrukturnih vodov 75
15.12 Lokacijski prikaz stvarnih in drugih pravic, ter pravnih dejstev
(služnost, stavbna pravica, dogovorna uporaba) 150
15.13
Izdelava certifikata geodetskega načrta glede na stopnjo zahtevnosti
(manj zahteven – 65 točk, zahteven – 130 točk, zelo zahteven – 200
točk) ali za vsak začet 1ha izmerjenega zemljišča 65-200
15.14 Položajna uskladitev grafičnih podatkov zemljiškega katastra
(preračun in transformacija arhivskih podatkov do 5 IDPOS – ov) 150
15.15 Dodatno posredovanje datoteke geodetskega načrta naročniku
oziroma njegovemu projektantu mesec dni in več po predaji
elaboratov geodetskega načrta naročniku (iskanje v arhivu,…) 50
15.16 Geodetski načrt izdelan v 3D tehniki (mrežni model) – povišek
podpoglavja 15.2. ali 15.3. ali 15.4. ali 15.5.(od 15 % do 50 %)
Priloga 2:
OBRAČUN
GEODETSKIH STORITEV PO URNIH POSTAVKAH
Tarifna
številka
€
16. OBRAČUN PO URNIH POSTAVKAH
16.1
Najzahtevnejša dela pooblaščenega inženirja (vodenje velikih
geodetskih projektov na večjih območjih z velikim številom udeležencev
– nove izmere, komasacije, veliki infrastrukturni objekti …)
70-902
16.2
Zahtevna dela pooblaščenega inženirja (vodenje, svetovanje, mejne
obravnave, izdelava strokovnih mnenj, analiza podatkov iz zbirke listin,
projektiranje geodetske mreže in geodetske izmere, izračun in
izravnava koordinat, pregled elaboratov … )
55-703
16.3
Manj zahtevna dela pooblaščenega inženirja ali strokovno
usposobljenega osebja (operater geodetskih inštrumentov, geodetska
izmera, izdelava manj zahtevnih vsebin elaborata …)
45
16.4
Operativna nezahtevna terenska (figurantska) in pisarniška dela
(tiskanje in formatiranje elaborata, kopiranje in skeniranje, kontrolna
izmera razdalj, stabilizacija geodetskih in mejnih točk, priprava vabil,
urejanje pošte …)
20
2 Višina je odvisna od osebnih kompetenc in zahtevnosti projekta.
3 Višina je odvisna od osebnih kompetenc in zahtevnosti projekta.

Cenik geodetskih storitev

ČLANARINA:

• 60,00€
• Članarino se nakaže na transakcijski račun št: IBAN SI56 0417 3000 0936 535 odprt pri NOVA KBM d.d. najkasneje do 30. aprila tekočega koledarskega leta.